Pri izbiri vrtne hiške se veliko pozornosti namenja velikosti, razporeditvi, strehi in videzu, vendar je vrsta lesa prav tako pomembna. Les namreč vpliva na stabilnost konstrukcije, odpornost proti vremenskim vplivom, način vzdrževanja in končni videz objekta.

Za lesene vrtne hiške se uporabljajo različne vrste lesa, najpogosteje različni iglavci. Pri izbiri pa ni dovolj pogledati samo imena drevesne vrste. Pomembni so tudi kakovost materiala, njegova vlažnost, način obdelave, konstrukcijska izvedba in zaščita pred neposrednim stikom z vodo. Dobro pripravljena smreka je lahko za vrtno hiško primernejša od dražjega lesa, ki je neustrezno vgrajen ali vzdrževan.

Kateri les se najpogosteje uporablja za lesene vrtne hiške

Za izdelavo vrtnih hišk se pogosto uporabljajo iglavci, predvsem smreka, bor in macesen. Razlog je kombinacija dobrih konstrukcijskih lastnosti, razpoložljivosti in možnosti obdelave.

Smreka je pogosta izbira pri lesenih konstrukcijah. Je razmeroma lahka, dobro se obdeluje in omogoča izdelavo natančnih konstrukcijskih elementov. Njena naravna odpornost proti dolgotrajni vlagi ni med najvišjimi, zato je pri zunanji uporabi pomembna dobra konstrukcijska zaščita in ustrezen premaz.

Bor vsebuje več smole in ima nekoliko drugačne lastnosti. Pogosto se uporablja pri zunanjih lesenih izdelkih, zlasti kadar je ustrezno zaščiten. Njegov videz je lahko bolj izrazit zaradi strukture lesa in grč.

Macesen velja za bolj naravno odporen les in se pogosto uporablja na zunanjih površinah, kjer je izpostavljen vremenu. Zaradi svojih lastnosti je zanimiv predvsem pri bolj izpostavljenih elementih, vendar je praviloma dražji od smreke.

Ni pa nujno, da mora biti celotna vrtna hiška izdelana iz iste vrste lesa. Pri nekaterih izvedbah se lahko za konstrukcijo uporablja ena vrsta, za bolj izpostavljene zunanje dele pa druga.

Pri načrtovanju lesene vrtne hiške se lahko obrnete tudi na podjetje Mizarske in tesarske storitve Belaj Janez s.p. ter se pogovorite o izbiri lesa glede na lokacijo, predvideno uporabo in želeni videz. Pri tem je smiselno preveriti tudi način zaščite lesa in zahteve glede vzdrževanja.

Smreka je pogosta izbira, vendar potrebuje dobro zaščito

Smrekov les je zelo razširjen v gradnji lesenih objektov.

Njegova prednost je dobra kombinacija teže, nosilnosti in enostavne obdelave. Prav zato je primeren za stene, strešne konstrukcije, nosilne elemente in številne druge dele vrtne hiške.

Pri zunanji uporabi pa smreka potrebuje zaščito pred dolgotrajnim zadrževanjem vlage.

To ne pomeni, da smrekova vrtna hiška ni trajna. Če je postavljena na dobro podlago, ima pravilno izvedeno streho in je les ustrezno zaščiten, lahko zelo dobro opravlja svojo funkcijo.

Težave se pogosteje pojavijo, kadar so spodnji deli konstrukcije v neposrednem stiku z mokrimi tlemi ali kadar voda zaradi neustreznega napušča pogosto teče po stenah.

Pri smreki je zato konstrukcijska zaščita pogosto pomembnejša od izbire posebej močnega premaza.

Bor je primeren za številne zunanje elemente

Bor je še ena pogosto uporabljena vrsta lesa.

V primerjavi s smreko ima lahko izrazitejšo strukturo in več smolnatih delov. Njegove lastnosti so odvisne od kakovosti materiala, načina sušenja in konkretnega dela debla, iz katerega je element izdelan.

Pri vrtnih hiškah se lahko uporablja za različne konstrukcijske in zaključne elemente.

Bor se dobro obdeluje in je primeren za zaščitne premaze. Pri določenih izdelkih se uporablja tudi dodatno obdelan les, ki je namenjen bolj zahtevnim zunanjim pogojem.

Tudi pri boru pa velja enako osnovno pravilo. Nobena vrsta lesa ne bo dobro prenašala stalnega stika z vodo.

Če se voda zadržuje ob spodnjem robu konstrukcije ali v spojih, je tveganje za poškodbe bistveno večje ne glede na vrsto lesa.

Macesen je zanimiv predvsem za bolj izpostavljene površine

Macesen ima zaradi svojih naravnih lastnosti dobro odpornost pri zunanji uporabi.

Zato se pogosto uporablja pri fasadah, terasah in drugih lesenih elementih, ki so bolj izpostavljeni vremenskim vplivom.

Njegova prednost je večja naravna trajnost v primerjavi z nekaterimi drugimi iglavci. To pa ne pomeni, da vzdrževanje ni potrebno.

Če želimo ohraniti prvotno barvo lesa, je treba površine ustrezno zaščititi. Če lesa ne obdelujemo, lahko sčasoma spremeni barvo in dobi sivkast odtenek. To je predvsem estetska sprememba in ne pomeni nujno, da je material poškodovan.

Pri izbiri macesna je treba upoštevati tudi ceno. Uporaba dražjega lesa za celotno konstrukcijo ni vedno potrebna, če so drugi deli hiške ustrezno zaščiteni z dobro konstrukcijsko izvedbo.

Zato je lahko smiselno macesen uporabiti predvsem tam, kjer so elementi bolj izpostavljeni padavinam ali vlagi.

Vrsta lesa ni pomembnejša od njegove kakovosti

Pri primerjavi različnih vrst lesa se hitro ustvari vtis, da obstaja ena najboljša izbira. V praksi je kakovost konkretnega materiala pogosto enako pomembna kot njegova vrsta.

Les, uporabljen za konstrukcijo, mora biti ustrezno pripravljen in dovolj suh.

Če vsebuje preveč vlage, se lahko po montaži močneje krči, zvija ali razpoka. Les je naraven material in določeno spreminjanje dimenzij je normalno, vendar lahko neustrezno pripravljen material povzroči več težav.

Pomembna je tudi izbira posameznih kosov.

Preveliko število neustreznih grč, poškodbe ali izrazite deformacije lahko vplivajo na konstrukcijske lastnosti.

Pri nakupu zato ni smiselno vprašati samo, iz katere vrste lesa je hiška izdelana. Koristno je izvedeti tudi, kako je les pripravljen, kakšna je debelina elementov in kako so posamezni deli med seboj povezani.

Debelina sten mora ustrezati namenu uporabe

Pri lesene vrtne hiške vrsta lesa ni edini podatek, ki vpliva na uporabnost objekta. Pomembna je tudi debelina sten.

Manjša hiška, namenjena shranjevanju lopat, zalivalk in vrtnega orodja, ima lahko precej drugačno konstrukcijo kot objekt, v katerem želimo urediti delavnico ali prostor za občasno bivanje.

Debelejši leseni elementi praviloma zagotavljajo večjo togost in drugačne toplotne lastnosti, vendar to še ne pomeni, da je najdebelejša izvedba vedno najbolj smiselna.

Izbiro je treba prilagoditi namenu.

Če bo hiška služila predvsem kot shramba, so zahteve drugačne kot pri prostoru, kjer bomo preživeli več ur tudi v hladnejšem delu leta.

Zato je treba vrsto in dimenzije lesa obravnavati skupaj z zasnovo celotnega objekta.

Konstrukcijska zaščita lesa je pomembnejša, kot se zdi

Dobra vrtna hiška je zasnovana tako, da les čim manj časa ostaja moker.

To se doseže že s samo konstrukcijo.

Streha mora preprečevati zamakanje, napušči pomagajo zaščititi stene, podlaga preprečuje stik lesa z zemljo, spoji pa morajo biti oblikovani tako, da se v njih ne zadržuje voda.

Takšna zaščita se pogosto imenuje konstrukcijska zaščita lesa.

Njena prednost je, da deluje neprestano in ni odvisna samo od premaza na površini.

Premaz lahko pomaga zmanjšati vpliv vlage in sonca, vendar ne more dolgoročno nadomestiti slabo zasnovanega detajla, kjer voda po vsakem dežju ostane ujeta.

Pri izbiri hiške je zato koristno pogledati celotno konstrukcijo, ne samo površino lesa.

Kako pomembni so zaščitni premazi

Pri zunanji leseni konstrukciji imajo premazi več funkcij.

Les lahko ščitijo pred vlago, ultravijoličnim sevanjem in površinskimi spremembami. Hkrati omogočajo, da vrtno hiško barvno prilagodimo hiši, ograji ali drugim elementom na vrtu.

Vrsta premaza je odvisna od lesa, željenega videza in stopnje izpostavljenosti.

Pomembno pa je razumeti, da zaščita ni trajna.

Površine je treba občasno pregledovati in po potrebi obnoviti. Najbolj izpostavljene strani lahko potrebujejo nego prej kot deli, ki so večino dneva v senci in zaščiteni pred neposrednim dežjem.

Pri novi hiški je smiselno preveriti, ali je les že zaščiten in katere dodatne postopke priporoča proizvajalec.

Ali je trši les vedno boljša izbira

Trdota lesa in njegova primernost za vrtno hiško nista ista stvar.

Nekatere vrste listavcev so precej trše od smreke ali bora, vendar to še ne pomeni, da so zaradi tega najbolj racionalna izbira za celotno konstrukcijo vrtne hiške.

Pri konstrukciji so pomembni nosilnost, teža, stabilnost, možnost obdelave, odpornost proti vlagi in cena.

Zato so iglavci zelo pogosto uporabljeni kljub temu, da obstajajo trše vrste lesa.

Pri delih, kjer je več mehanske obrabe, je lahko smiselna drugačna izbira materiala kot pri stenah ali strešni konstrukciji.

Vsak element ima svojo nalogo, zato celotne hiške ni treba presojati samo po enem kriteriju.

Na izbiro vpliva tudi lokacija vrtne hiške

Enaka hiška je lahko na dveh parcelah izpostavljena zelo različnim razmeram.

Na odprtem in sončnem območju bo les bolj obremenjen zaradi sonca in temperaturnih sprememb. Na senčnem in vlažnem vrtu bo večji izziv počasno sušenje po dežju.

Če je vrt blizu gozda ali na območju z veliko padavinami, so lahko pogoji za les drugačni kot na suhi in dobro prezračeni lokaciji.

Zato je smiselno pri izbiri materiala upoštevati tudi mesto postavitve.

V bolj zahtevnih pogojih lahko več pomenita kakovost konstrukcije in zaščita najbolj izpostavljenih delov kot sama sprememba vrste lesa.

Najboljši les je tisti, ki ustreza celotni zasnovi

Pri vprašanju, kateri les je najboljši za lesene vrtne hiške, ni univerzalnega odgovora.

Smreka je zaradi svojih konstrukcijskih lastnosti in razširjenosti zelo uporabna izbira. Bor ponuja nekoliko drugačne lastnosti in videz, macesen pa je zanimiv predvsem zaradi boljše naravne odpornosti pri zunanji uporabi.

Vendar nobena vrsta lesa sama po sebi ne zagotavlja kakovostne in dolgotrajne vrtne hiške.

Veliko je odvisno od pravilnega sušenja materiala, kakovosti izdelave, debeline konstrukcijskih elementov, podlage, strehe in zaščite pred vlago.

Zato je pred nakupom bolj koristno oceniti celotno izvedbo kot iskati eno samo idealno vrsto lesa. Dobro izdelana in pravilno postavljena hiška iz primernega lesa bo praviloma boljša izbira od dražjega materiala, uporabljenega v slabo zasnovani konstrukciji.